0 Comments
8 oktobra, 2024
Ljubezen moja,
kako dolgo sem te iskala. Skozi druge oči, skozi dotike mehke kože, skozi obljube, skozi besede: “Ljubim te.”
0 Comments
3 oktobra, 2024
Oklenila bi se tako močno kot se oklene otrok krila od mame, zašepetala bi ti na uho, da nič ni bolj pomembno kot to da le sva in oklenila bi se te, te s svojimi kremplji ranila in te v srce zaklenila. “Moje!” bi zavpila. In potem bi prišla prva zima, ki bi naju oddaljila. Druga zima, ki bi naju ozeblila. Tretja zima, ki bi zaprla najina srca.
0 Comments
24 septembra, 2024
Lepo je biti v tem pričakovanju in v zavedanju, da se srečava, ko se zvezde poklopijo. Ko srečam Njega prideš Ti.
0 Comments
17 septembra, 2024
Ko sprejmeš svojo zgodbo, svoj izvor, svoje prednike, se začne poglavje kjer razpreš krila in v povezanosti zaživiš svoje življenje. Takrat sprejmeš popolno odgovornost za svoje življenje in šele, ko si podariš popolno svobodo se pojavi vprašanje: “Kam zdaj?”
0 Comments
9 septembra, 2024
Lahko ljubim druge in sebe brez da pogojujem? Brez da sodim? Lahko ljubim sebe v vseh aspektih? V vseh čustvih?
0 Comments
3 septembra, 2024
Ona ve, da vsa pričakovanja, nepotrpežljivost in (pre)velika želja dušita ta prostor in čas. Zato izpušča. Išče sebe. Išče delčke svoje duše, ki so ostali drugje v prostoru in času.
Vse je tako zelo večje kot si njen um sploh lahko zamisli.
Čarobnosti življenja se ne da mentalno ujeti.
0 Comments
26 avgusta, 2024
Štiri besede, ki so obrnile moj svet na glavo. Vse dojemanje dosedaj, vse kar sem mislila, da vem, so štiri besede obrnile na glavo.
0 Comments
20 avgusta, 2024
Naj stvari ne bodo samoumevne. Jutri svetega oltarja mogoče več ne bo. Sem ga cenila?
Če bi vedel, resnično vedel, da so tvoji dnevi šteti in da stojiš na robu, na prehodu med svetovi … kaj bi si želel videti še zadnjič? Je to sneg? Ali sončni zahod? Slap? Kateri del tega planeta bi še zadnjič zaužil? Svoje najbližje v otipljivi obliki?
0 Comments
12 avgusta, 2024
Moraš se naučiti biti sam. Slej ali prej prideš do točke, ko se srečaš sam s seboj. In takrat imaš dve opciji. Ali boš pokleknil pred sabo in rekel “da” ali pa boš ponovno izbral staro pot.
Življenje me je dobesedno prisililo v soočenje s seboj. S tem je prišla enormna bolečina in občutek, da dobesedno ne bom preživela.
In sem.