It’s been a while.

Ko že mislim, da sem povezana s tabo, da sva okej, da “vse štima” pravzaprav ugotovim, da sem te pustila nekje po poti. Povezana sem lahko z notranjim otrokom pa potem padem v delo, te izgubim, tebe odraslo Evo, tebe kot moj Višji jaz in ko te vidim na postavitvi družine sem tako: “Aja, here you are”. In bi skočila h tebi in ti kot capricorn moon si zadržana in nato te objamem in te skoraj sprejemam v celoti, ampak le en delček bi spremenila …

In ponovno pogojujem. Pogojujem ljubezen, kar sem počela celo življenje. Če bodo ljudje le živeli po mojih merilih, če me bodo le imeli radi na takšen način kot si jaz želim … ustvarjam pričakovanja, iluzije, ki se na koncu sesedejo v pepel.

Lahko ljubim druge in sebe brez da pogojujem? Brez da sodim? Lahko ljubim sebe v vseh aspektih? V vseh čustvih?

Celo življenje sva iskali nekaj, občutek je bil da nekaj manjka. In ko sva to našli v nerojeni sestri, sva začeli šele žalovati za tem izgubljenim delom.

Nekoč bodo vsi deli celota. Notranji otrok, višji jaz, delček duše v nerojeni sestri, delček duše v Španiji, delček duše v preteklosti in v prihodnosti. Prišli bova na točko, ko bo vse postalo eno. In takrat bo prišel najglobji notranji mir, ki ga najdem vsakič ko najdem delček sebe.

Enkrat na leto rabiva reset. Ali je to romanje ali soočenje s strahom, ki je prisoten ali nekaj drugega. Včasih greva v ekstreme zato da najdeva zlato sredino.

Danes čutim samo hvaležnost. Hvaležnost, da si dovoliš čutiti. Okušaš življenje in gojiš vedno več sočutja do sebe.  V mojih očeh postajaš neverjetna ženska in lepo te je opazovati v igri življenja. Hvala, ker ne zapreš svojega srca, ki je vedno bolj rahločutno, ki skuša manj obsojati in sprejemati to kar je.

Hvala mala za čarobnost življenja, ki jo lahko skupaj okušava.

Zaupam, rastem, okušam, izkušam, živim, se podajam v neznano. Odkrivam delčke sebe, globino najdem v izkušanju življenja, cenim intimne pristne odnose, cenim stvari in ljudi, ki imajo dušo.

Čas je za joy. “Lahko zavestno stopaš v radost z zaupanjem, da vse kar mora oditi bo sproti odšlo in da je lahko tvoj fokus na radosti naprej. Varna si v tem in čas je.”

Dajva še naprej iskati ljubezen v vsemu. V prvi vrsti pa do sebe. Vedno. In ko boš imela občutek, da si sama se poglej v ogledalo in zagledala boš par modrih oči v katerih se skriva celo Vesolje.