Od mojega dark retreata je minilo več kot 14 dni in zdi se neskončno časa nazaj. V meni se je nekaj premaknilo, soočila sem se s strahovi in zdaj sem tu. Eva, ki bolj zaupa vase, v življenje in lažje sobiva s temo.
Pravijo, da je to napredna tehnika in sama bi se vsekakor strinjala s tem. 4 noči v popolni temi so bile izziv. Mogoče zame največji dosedaj.
Ko si na svetlobi in si predstavljaš kako bo, si zlahka glasen v smislu: “Kaj pa je to takšnega …” in ko se enkrat znajdeš v čisti temi, kjer ni razlike med odprtimi ali zaprtimi očmi – takrat gre zares. Takrat razumeš (ali šele, ko prideš ven) in veš, da je edina pot, da greš noter. Koliko se predaš je odvisno od tebe.
In ja, vedno lahko izstopiš. Tako kot v življenju, vedno imaš “way out.”
Več o moji izkušnji si lahko pogledaš na mojem youtubu.
Kontakt za dark room, kjer sem bila jaz. Povej, da si od mene 🙂
Hvala, ker ste z mano!
Moje mantre v temi:
Samo sem in to je dovolj.
Svetloba je v tebi.
Strahovi so stari.
Samo skoči in krila te bodo ujela.
Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj …
Ti ustvarjaš svojo realnost, ti izbiraš kdo pride v temo s tabo.
Soba s kopalnico in tema
Želela pa bi še posebej odgovoriti na vaša najpogostejša vprašanja:
– Kam si šla to? Lahko deliš kakšen link o tem in poveš več kako si sploh našla to? Na Češko (Frýdek-Místek), kontakt je našel mene, zgodba pa se je začela leta 2018, ko se prvič slišala na podcastu od Aubreya za dark room.
– Koliko stane? Kopiram kar odgovor: “The prices valid since October are 1700 CZK/night this would mean 6800 CZK in total for 4 nights/ 5 days. There is one meal per day included (soup, main dish, snack, fruits and vegetables). Enter and leave is according to our agreement, I recommend to start in the afternoon due to the sleep. While the meal is brought to you, you can decide if you want to use the opportunity of sharing session. Before you enter you can choose massage that can be used as the rite of passage (transitional ritual).”
– Za koliko časa si šla? 4 noči, 88 ur. Gre za individualni proces tako da lahko greš za toliko časa kot začutiš. Večina izbere 3 – 7 dni. Število dni ni najpogostejši faktor in nekateri pravijo, da je v temi manj več.
– Kako lulaš in kakaš v popolni temi? Tako da tipaš kje je školjka in po veliki potrebi greš pod tuš in se umiješ.
– Si se mogla vsakdan sproti odločiti, če ostaneš, te kdo vpraša a maš dost? Vrata so odklenjena, vedno lahko odkorakaš ven, ti odločaš koliko časa in lahko se vmes premisliš.
– Kaj si skozi ta retreat spoznala o sebi? Spoznala sem, da sem močnejša kot si mislim, da imam še ogromno strahov in da je moj naslednji korak, da želim delati na njih. Ne vem celotna izkušnja mi je dala neko notranjo moč in zaupanje vase, stvari so se porušile in se na novo sestavljajo. Dajem si čas za integracijo, ki bo verjetno trajala še kar nekaj časa.
– Ali se ti je zelo vleklo? Kateri dan je bil najtežji? Zelo, čas tam izgine. Drugi dan.
– Kaj je bilo najbolj strašno fizično biti v temi v prostoru? Ven pridejo primarni strahovi, npr kaj se skriva v temi. Pri meni je bil prisoten strah pred samo temo, pred entitetami, pred ljudmi (da bi kdo prišel, mi kaj naredil itd.)
– Si težko šla spat? Kaj je bila prva misel, občutek, ko si se zbudila in je bilo pred tabo še več niča? Prvo noč sem takoj zaspala zaradi utrujenosti, naslednji dni težje, ker nisem vedela več ali je res noč ali dan. Prva misel in občutek: Fuck. Potem pa misel: “Zdaj gre zares.”
– En vesel trenutek v temi, ki ti je privabil nasmešek (vsaj v mislih? Si se pogovarjala sama s sabo naglas?) Predvidevam, da je dovolj pozno, da se lahko odpravim spat in v moji glavi: Ok Eva, si v nobel hotelu na Japonskem, kjer si lahko narediš popolno temo v sobi. I mean how cool is that. Zdaj boš imela prijetno večerno rutino potem pa hop počasi spat. Najprej pogasiva lučke, da se začne melatonin sproščat … aja, already done! 🙂 In sem se začela na polno smejat: Ok lučk ne rabiva pogasiti 🙂 Nisem se pogovarjala, ker me je bilo strah še lastnega zvoka, priznam 🙂
– Si bila lačna? Ne, sploh pa ne prva dva dni, ko sem bila tesnobna. Sem pa dobila dovolj hrane 1x na dan, ki sem si jo razporedila na dva obroka.
– Kako to zgleda, to so kar neki accomodation namenjeni temu? Koliko stane? Imaš kakšne priprave tam ali samo prideš? Sam določiš koliko časa boš noter? Ti dajo kakšno podporo, če se ti zmeša? Kako jim spororočiš, da želiš ven, če ne zmoreš ven? Bom odgovorila na to kar še nisem: Ni posebnih priprav razen pogovora in masaže pred vstopom, če to želiš. Imaš podporo. Vrata so odklenjena, samo odkorakaš ven.
– A te je ob prihodu iz dark rooma bolela glava, oči zaradi svetlobe? Ja, oči so se privajale vsaj 6h in občutek je bil da tripiram. Še nekaj dni po temu sem imela težave z močno svetlobo, po darku roomu sem si tudi zmanjšala intenziteto barv in svetlobe na telefonu.
– Kako ti je bilo, ko si šla na stranišče, kako ti je bilo jesti v temi? Nenavadno. Vse je projekt, nič ni več samoumevno. Hrana ima drugačen okus, narediti si moraš sistem kje je kaj, tipaš preden daš žlico v usta. Ali pa tuširanje uf …
– A je bil kdo, ki ni zdržal do konca? Ja. Sem pa bila tam sama, ne gre za skupinsko zadevo.
– Kako veš, da je konec, te pridejo iskat? Tako je.
– Kateri strah je bil najbolj prisoten? Pred entitetami.
– Kako je mineval čas? Počasneje/hitreje/ o njem sploh nisi imela občutka? Noro počasi. Noro noro počasi in izgubila sem občutek koliko je sploh ura.
– Si lahko pogledala na uro? Ne.
– Komu bi priporočala in komu odsvetovala dark room? Ljudem, ki so zasidrani v sebi, odsvetovala bi ljudem, ki imajo psihične težave.
– Kdaj ocenjuješ da si izgubila občutek za čas? Drugi dan.
– Je dostava obrokov vedno ob istem času? Ti je to dalo vsaj malo občutka o času? Približno ob istem času (ponekod je načrtno ob drugih urah).
– Si imela idejo, da bi čimveč spala? Sem, prvi dan je še šlo, potem sem bila spočita in naspana.
– Bi ponovila? Si se kaj pogovarjala s tistim, ki prinese hrano? Bi in bom ponovila. Sem, ker sem sama tako želela.
– Je občutek grozljiv ali bolj vznemirjljiv? Pa saj, če bi bila panika lahko prekineš zadevo? Oboje hkrati. Lahko prekineš kadarkoli.
– Kako je biti pomirjen s temo? Lepo je, sobivaš z njo, se pogovarjaš, se zliješ. Samo si.
– Kaj si ugotovovila o sebi, takega, da še nisi vedela? Da zmorem res vse kar si zadam.
– Kaj si počela? Bobonček, transmisije, pogovori z njim in njo? Je bilo tako kot si si zamislila? Nič ni bilo tako kot si je moj um zamislil. Sama sebi sem dala “šamar” v smislu: “Daj ne konktroliraj življenja, prepusti se.” 🙂 V temi je RES vse drugače.
Hvala vam za vsa vprašanja, če te karkoli še zanima mi vedno lahko pišeš.
I miss her. I miss the darkness. Še grem. Tokrat za dlje časa, s popolno predajo.
Komentarji
Deli svoje misli