Vsak ima v sebi svojega notranjega otroka. Otroka, ki ima za sabo takšno ali drugačno zgodbo. Vsak ima v sebi otroka, ki je v svojih prvih leta svojega življenja občutil varnost, sprejetost in ljubezen ali pa na drugi strani otroka lačnega vseh teh občutkov. Ta otrok je vedno del nas in z njim komuniciramo in ravnamo na način, kot so z nami ravnale nam pomembne osebe.

Notranji otrok je tisti, ki naj bi bil v odrasli osebi integriran del posameznika in mu omogočal skakanje med različnimi ego stanji  “Otroka, Starša in Odraslega.”

Če v sebi nimamo integriranega notranjega otroka imamo notranji konflikt. Posameznik lahko občuti tesnobo, strah, občutek nesprejetosti itd. in pred svetom skriva svoj pravi obraz ter se ne sprejema v celoti (saj pravzaprav nikoli niti ni bil popolnoma sprejet). 

Sama 28 let nisem imela stika s svojim notranjim otrokom. 28 let.
Na psihoterapijo sem odšla, ker sem v sebi čutila nemir. Nekaterih odgovorov enostavno nisem imela in nisem vedela zakaj odreagiram na določen način. Konstantne primerjave z ostalimi, občutek nezadovoljstva in lastne nesreče. Strah pred življenjem, nesposobnost komunikacije, delovanje iz ego stanja Otroka, konstantni konflikti in prepiri v najbližjih odnosih, občutek nemoči in neprevzemanje odgovornosti na večih področjih. Predvsem odgovornosti za svoje življenje in potek le tega. Sprejetje svojega notranjega otroka je bil velik del mojega procesa.

Moja zgodba govori o tem, kako je moj notranji otrok pritiskal na vse moje rane in me pripeljal do točke, ko sem pričela z delom na sebi. Sedaj sem na točki, ko ga zmorem videti, slišati in začutiti. Si predstavljaš – iz točke, ko nisem zmogla pogledati lastno sliko, kjer sem kot otrok gor, sem prišla do točke, ko čutim do njega brezpogojno ljubezen in toplino. In ker to čutim do svojega otroka zmorem to dati naprej.

To je moja zgodba o USPEHU.

Danes skupaj praznujeva najin prvi rojstni dan. Eno leto je od tega, ko sem začela s spremembami in korenito obrnila svoje življenje na glavo. Spremenila svoja prepričanja, svoj mindset in si prvič v življenju začela dajati dovoljenja.

To je moj notranji otrok.  Moja mala Eva.

In to je pismo njej.

“Draga moja,

hvala ti. Hvala, ker si me naučila in me učiš toliko stvari. Hvala, ker si trčila ob mojo bolečino in posledično sprožila proces dela na sebi.

Dolg proces je za nama. Dolg proces, da sem te prvič v življenju po 28 letih sprejela in te prvič začutila. Začutila tvoj strah, tvojo bolečino in žalost, ki je bila skrita pod vsemi plastmi jeze.

Spomnim se trenutka, ko sem v sebi zaznala, kako zelo ločen del mene si.  Vedno znova sem te odkrivala. In ob vsaki zavrnitvi si znotraj mene vedno bolj kričala in si želela biti videna in slišana. Vedno znova sem te znala utišati, saj je bila tvoja bolečina opomnik na mojo bolečino.  Le kako bi zdržala s tvojo globoko žalostjo? Le kako bi zdržala sama s tabo, v tišini?

Vztrajala si in zahtevala spremembo. Sedaj vztrajam jaz. Pridobila sem tvoje ZAUPANJE in s tabo sem začela komunicirati iz odraslega in ne več iz kritičnega starša.

Vedela sem, da bo moj glavni proces dela na sebi zaključen, ko te bom začutila in te integrirala v svojo strukturo. Moje nezavedno in zavedno se je na neki točki poklopilo.

Danes praznujeva. Eno leto je odkar skupaj plujeva in nisva več dve ločeni enoti. Jaz in ti. Ti in jaz. S tem, ko sem danes upihnila svojo prvo svečko na torti sem te v mislih uradno posvojila. Čutim te, vidim te, slišim te. Zmorem zdržati s tvojo jezo, žalostjo, bolečino in čutim tvojo otroško razposajenost in zato sama znam začutiti pristno veselje. Sprejemam te in posledično sprejemam sebe. S tem ko sprejemam sebe, sprejemam ljudi okrog sebe.

In končno živim. Mala moja, hvala ti za to.

Dovoli si vso svobodo tega sveta. Cel svet je tvoj. Bodi srečna. In sprejmi naslednje lekcije…

…najpomembnejši je odnos, ki ga boš imela sama s sabo. Občutek varnosti, ki si ga lahko daš izhaja iz tebe.

…sprejmi svoje naglobje strahove in se sooči z njimi. Le tako boš resnično zrastla.

…deluj iz odraslega in vklopi razum.

…ostani odprta in ljubi z vsem svojim srcem. Ljubi brezpogojno in ne na človeško pogojen način. Ljubezen je dajanje, ljubezen ne zahteva in ljubezen ne pogojuje. Ljubezen sprejema in ne spreminja. Nauči se ljubiti globje. Dovoli si vsa čustva. Intenzivno. Le tako boš zares čutila in živela.

…ljubi življenje, ljubi bolečino, ljubi srečo. Ljubi vsa živa bitja, vse izkušnje, ki so te izoblikovale, vse lekcije, ljubi svoje najbližje, ljubi svojo osebo (“you are my person”) in v prvi vrsti sebe. Nihče te ne more ljubiti bolj kot lahko ljubiš sama sebe.

…prevzemi odgovornost za svoje življenje, za svoje besede, za svoja dejanja. Vloga žrtve ne pristaja nikomur.

…vsaka oseba v tvojem življenju ti prinaša novo lekcijo. In vsaka lekcija je dobra, če jo ti tako dojemaš.

…nisi ne dobra ne slaba oseba. Ne poveličuj tega, če nekdo o  tebi misli samo najboljše. Ne žaluj za tem, če nekdo nima dobrega mnenja o tebi. Si svetloba, si tema. Sprejmi vse dele sebe saj si VSE in še več.

Mala moja…neverjetna si. Tvoja energija, ti…ustvarjena si za velike stvari, ne pozabi tega.

Draga moja, vse najboljše.

Objem.

Neskončno hvaležna sem za vse lekcije.
Hvaležna za svoj proces dela na sebi.
Hvaležna za vse ljudi, ki so bili in so del mojega življenja.
Rada vas imam, neskončno. In hvala vam. Hvala, ker me sprejemate v celoti.

Za svoj 29. oz najin 1. rojstni dan si ne želim daril. Vse kar si želim se ne da kupiti. Čutim pa, da želim narediti nekaj dobrega in nesebičnega. Čas je, da začnem dajati nazaj. Če mi resnično želiš nekaj podariti ker tako čutiš, mi podari svoj čas ali denar za dobrodelne namene.

Na tem mestu bi se še rada zahvalila Moja galerija za vse fotke in celotno izkušnjo. Sandra sama veš, koliko mi to pomeni. Hvala ti.