Sedim v meditacijski sobi. Tretja vrsta na levi strani. Po skoraj eni uri sedenja pri miru čutim neznosno bolečino. Desna noga je omrtvinčena. Trdno sem odločena, da se ne premaknem. V dvorani je popolna tišina z občasnim glasnejšim dihanjem. Opazujem svoj dih in preiskujem občutke na svojem telesu. Take bolečine še nisem občutila. Želim zbežati. Biti svobodna in ne ujetnica tega ritma, te rutine. Doživljam frustracijo. Jezna sem. Dovolj imam, danes odhajam domov.

Prisluhnem jezi, preusmerim pozornost na telesne občutke in se umirim. Zaupaj tehniki, si ponovim. Osredotočim se na občutke. Se umirim. Umirim dih. Spustim. Pozabim na bolečino. Tudi ta bo minila. Vem, ker sem to že izkusila. Tudi to bo minilo.

In tako pride trenutek, ko sem noter. Ena ura sedenja na miru se zlije v deset minut. Preprosto je. Samo sem. Tukaj in sedaj. Občutim vse. Čutim ljubezen, sočutje, hvaležnost. Srčno čakro mi bo razgnalo.
To je vse.

100 ur meditacije v 10 dneh.
10 ur meditacije vsak dan.
V tišini. Brez motenj.
Sama s sabo. S svojimi mislimi, s svojimi občutki.
To je Vipassana, ena najstarejših indijskih meditacijskih tehnik.
Proces samoočiščevanja s pomočjo samoopazovanja.

Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz 10-dnevnega tečaja meditacije v tišini – iz moje prve Vipassane. Privajam se na vsakdan in se v mislih vračam nazaj. Zbiram svoje občuke, urejam svoje misli in skušam ubesediti svojo izkušnjo, ko dobim zastavljeno vprašanje “Kako je bilo?”. Vedno znova odgovorim: “Naporno. Ampak VREDNO”.

Celotna izkušnja se sliši zelo zenovsko. Ampak Vipassana je (pre)izkušnja. Bilo je intenzivno, moje telo in moj um se je upiral. Hotela sem odnehati 2., 6. in 8. dan.

Zakaj bi nekdo sploh odšel na 10-dnevno meditacijo v tišini?

Če bi mi nekdo nekaj let nazaj rekel, da bom redno meditirala bi ga zviška pogledala in zavila z očmi. Meditacija je za poduhovljene in za čudake. Jaz nimam časa za meditacijo. Žal.
Z leti se spreminjam. S procesom dela na sebi se spreminjam. Spreminjajo se moja zanimanja. Moja obzorja se širijo in ni stvari, ki je nebi želela preizkusiti. Odprta sem za vse predloge in še bolj se prepuščam toku življenja, želim živeti in ne životariti. Predvsem pa sem se naučila zaupati svojim občutkom. In ko sem februarja poslušala predstavitev o 10-dnevnem tečaju meditacije v tišini, sem takoj začutila impulz: Ja, to hočem! Ja, na to grem. In sem šla.

S procesom dela na sebi sem se spoznala. Spoznala sem svoje najglobje strahove, njihov izvor, vem kdo sem v fizičnem smislu, vem kaj me zanima, vem kaj želim početi in s kom. Lahko rečem, da vem kdo sem. Kljub temu pa je bil pred pričetkom prisoten strah. 10 dni še nisem bila sama s sabo. Brez motenj, ves čas v kontaktu s svojim nezavednim delom. Kaj če privre nekaj novega na površje? Kaj če odprem pandorino skrinjico?

Vedno se je najtežje obrniti navznoter (inward), iti vase, v svoj center in se soočiti sam s sabo. In ravno od tukaj pridejo največja spoznanja.

In ko se obrnemo navznoter, se je najtežje soočiti s svojo bolečino/jezo/frustracijo. Želimo jo odmisliti in biti srečni. Pozitivni občutki “all the time”.

Naša družba temelji na predstavi zgrešene sreče. Srečo enačimo z vznemirjenjem, s hrepenenjem in z dogajanjem. Enako kot da bi enačili ljubezen z večno zaljubljenostjo. Tudi to slej ali prej mine.

Srečo pogojujemo.

Zato, da sem srečen/srečna mora tista oseba narediti to pa to. Ko bom napredoval/a v službi bom pa res srečen/srečna. Ko bom lahko odšel/odšla v hribe, bom srečen/srečna. Ko bom mama bom srečna in tako naprej.

Zanimivo je, kako bolečino nekoga drugega veliko lažje “hendlamo” kot svojo. Do tuje bolečine pristopimo kot zdravniki do odprte rane. Bolečino opazujemo iz daljave, jo preučimo, vidimo kje je njen izvor, kje je najhujše krvavljenje in pristopimo brez čustvene navezanosti. Ko je naša, do nje ustvarimo ODPOR in posledično lastno trpljenje. Rano hitro zakrpamo in jo navidezno odmislimo. Se zamotimo. Skrolaš po facebooku, greš v kino, na brezvezne kave in negativni občutki navidezno izginejo. Zabijaš svoj dragocen čas. Pozabljaš, da z rezervno gumo lahko prevoziš nekaj kilometrov. Potem potrebuješ popravilo oz menjavo in včasih je potreben celo strokovnjak, ki ti pokaže pravilen način menjave. Vožnja s počeno gumo ne gre v nedogled in če preslišiš opozorilne znake so lahko posledice katastrofalne.

Zato…

Na meditacijo nisem odšla v iskanju posebnega odgovora. Našla pa sem veliko več.

Moja spoznanja skozi to izkušnjo:

– Meditacija ni stanje brez misli

Vipassana ni “ommm” tehnika in ne gre se za povezovanje z višjim Jazom. Ne gre se za to da te odnese v višave (čeprav je res fino ko te:)), ampak je tehnika, ki se osredotoča na fizično telo in na občutke na njem. Samo zavedanje svojega naravnega diha in občutkov (prijetnih in neprijetnih), ki se pojavijo na telesu. Opazuj svoje misli in se ne naveži na njih. Pozornost preusmeri na občutke, opazuj svoj naravni dih in le tako osredotoči svoj um.

Postopoma svoje podivjane misli umiriš in izostriš. Tako kot da bi divjega konja (divji konj so tvoje podivjane misli) skušal udomačiti – do njega pristopi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Rezultati so zagotovljeni.

– Bodi prisotna v vsakdanjem življenju – MINDFULNESS

Bodi tukaj in sedaj, ne v preteklosti, ne v prihodnosti. Počni eno stvar naenkrat in se temu 100% posveti. Včasih samo BODI in ne počni NIČ. 

– Spoštuj naravo in vsa živa bitja

Raziskuj naravo. Opazuj živali v njihovem naravnem okolju. Zadihaj svež zrak.

Moja televizija v teh 10 dneh je bilo okolje okrog mene. Prvič sem resnično slišala petje ptic, smeh otrok in lahko sem opazovala oblake celo uro. Ko sem imela omejen dostop do narave sem jo resnično začela ceniti.

– Gibanje in SVOBODA

Svobodna si, obnašaj se temu primerno. Tvoje telo je funkcionalno, gibaj se.

Gibanje je omejeno na kompleks in na zagrajeno območje.  Prepovedane so kakršnekoli fizične vadbe (tek, joga odpadejo).
4. dan se je v meni zbudila neverjetna jeza, ko sem prišla do konca ograje in sem lahko le krožila po ograjenem parkirišču. Sindrom kletke. Obljubila sem si, da živalskega vrta ne obiščem več, VSAKO ŽIVO BITJE SI namreč ZASLUŽI SVOBODO. Dokler tega sam ne občutiš, ne razumeš.

– Spoznanje in (sprejetje), da je vse minljivo – Anicce

Ko to sprejmeš te nestalnosti življenja ne morejo premagati. In ko ohraniš notranje ravnovesje, naravno izbiraš delovanje, ki osrečuje tebe in druge.

– Ohrani mirnodušnost

Živi vsak trenutek z mirnodušnim umom, le tako se lahko osvobodiš trpljenja. Ne odregiraj, ampak prisluhni. Ko nekdo nastopi z jezo proti tebi, tega darila ne sprejmi. Ni tvoje. Ostali te lahko prizadanejo samo če jim dovoliš.

– Dan ima dovolj ur, izkoristi vsak trenutek

10 dni se je zdelo kot 2 meseca. Če si prisoten v vsakem trenutku in pametno razporejaš svoj čas lahko izkoristiš čisto vsak trenutek v dnevu.

– Smeh polepša ljudi

Joj, kako sem pogrešala smeh. Med udeleženci je bila plemenita tišina, kar pomeni tišino telesa, govora in uma. Dovoljen ni noben način sporazumevanja z drugimi učenci, preko gestikulacije, znakovne govorice in pisanja sporočil. Vsi resni, oseba na drugi strani te “ignorira” – kot da te ni (najhujši občutki, zato tega NIKOLI ne naredi otroku!) in počutiš se neopaženega. Razvrednotenega kot človek.

V sobi smo bile tri punce in ker se prve dni resnično nismo nič pogovarjale, smo ponoči v spanju govorile. Moje sanje so bile zelo intenzivne in sanjala sem čisto vsakič, ko sem legla (v meditaciji smo se naučili opazovati ravno nezavedni del in zato je bil ves čas tam). In najbolj noro dejstvo: ko sem sanjala sem govorila v drugem jeziku, najverjetneje v arabščini. Hmm 🙂

– Preživi veliko časa sama

Napolni se.

– Deluj za skupno dobro

Ego spuščam in se zavedam svoje majhnosti. Nepomembna sem, tako kot si ti. Iz JAZ, MOJE prehajam na nič ni moje, nobenega si ne lastim in od nobene osebe nič ne pričakujem. Opravljam delo za skupno dobro in nobenemu načrtno ne škodujem. Ja, ego popušča.

– Oddaj pozitivne vibracije, naj te bo sama ljubezen

Z ljubeznijo in sočutjem deluj ves čas.

– Ne potrebuješ toliko hrane kot misliš da jo

Poenostavi. Uživaj preproste jedi. Jej počasi in razvijaj okuse. In takrat ko okušaš, okušaj. Bodi prisotna. Hrana je informacija za tvoje telo.

Obroki so bili preprosti vegeterijanski: zajtrk 6.30, kosilo 11.00 in malica 17.00 (kos sadja in čaj). Ko sem oddala obrazec za prijavo, nisem želela komplicirati pri prehrani (sama se namreč večino časa prehranjujem brez glutena). NAPAKA. Let me tell you something: napihnjen slonček ni zen slonček 😀

– Hrepenenje po pozitivnih stvareh ustvarja trpljenje

10 dni si odrezan od sveta. Brez telefona, knjig, brez materiala za pisanje, brez zunanjih stikov. Brez kakršnihkoli motenj, tako da si resnično sam s sabo in omogočiš tehniki meditacije vipassana, da se izkaže v vsej svoji čistosti. V tem času pogrešaš marsikaj. Ko to spustiš, zadihaš.
Predaj se.

-Bodi to kar si

Brez pretvarjanj, brez ugajanja drugim ljudem, pokaži svoja čustva in obdaj se s pravimi ljudmi. Razvij “FUCK IT” attitude.

Obožujem, ko sem v svoji vibraciji. Takrat samo sem. Tukaj in sedaj. Dajem si vsa dovoljenja, čutim. Povezana sem s svojim centrom, povezana sem sama s sabo. Dovolim svojim čustvom, da samo so. Jokala sem prvi dan (ko sem se zavedla, da me čaka še 9 polnih dni in se ura nikamor ne premakne :)) in še marsikateri drug dan. 

Druži se z ljudmi, ki filajo tvojo dušo. S preprostimi ljudmi, z ljudmi, ki ne komplicirajo in se zavedajo teh stvari. Tudi nivo pogovora z njimi bo drugačen. To so tvoji najboljši učitelji.

– Nisi samo svoje telo. Zato se že nehaj obremenjevati z nepomembnostmi

Veliko več si kot svoje telo. Ne zaznamuje te tvoje ime. Ne tvoj bančni račun. Ne ljudje s katerimi se družiš. Nisi svoja preteklost. Si energija, si vibracija, si bitje v tej realnosti. Vem, težko razumeti, ampak ko to resnično začutiš si osvobojen. Si bitje. Tako kot medved v gozdu, tako kot drevo, v tebi je voda, ogenj, zrak. Kar te naredi osebo je to, da se lahko igraš v svetu časa. To je vse.

– Drži prostor osebi na drugi strani

Bodi prisotna in poslušaj osebo na drugi strani. Ne razmišljaj o besedah naprej. Ko oseba na drugi strani doživlja stisko, ji pusti prostor.
Ko oseba na drugi strani joče, se nam velikokrat zbudi lastna stiska s katero marsikdo ne zdrži. In zato želimo osebo čimprej potolažiti, jo objeti. Ni potrebe, samo bodi tam.

– Potrpežljivost in vztrajnost

Še vedno slišimi besede Goenke v indijski angleščini: “Work patiently and persistently, patiently and persistently; And you are bound to succeed, bound to succeed.”
Hodila sem po parkirišču in si ponavljala “You are bound to succeed, bound to succeed, cmoon Eva maš to.” Tako kot si pod vrhom Šmarke vedno ponavljam: “Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.” 🙂

Tako…

V mislih slišim gong, ki je odzvanjal po hodnikih, v mislim slišim svoje dihanje. Čutim hvaležnost, ki sem jo občutila in delujem drugače v teh dneh. Delujem iz ljubezni, pozorna sem na to kaj počnem in na svoje občutke. Vipassana me je spremenila. In z redno prakso lahko dosežem trajno spremembo. Postavila sem trdne temelje, sedaj pa samo nadaljujem. Delam z nezavednim. Se odkrivam. Raziskujem. Odkrivam svoj tok misli in razbijam svoj mentalni zapor, ki je nastal zaradi določenih prepričanj, vzgoje, družbe. Duhovno rastem in odkrivam univerzalne zakone narave.  Stvari vidim širše, um me ne zaustavi pri temu kar je vidno našim očem.

Moja duša (moja Âme) kliče po naslednjih avanturah. Najtežja preizkušnja letos me še čaka, nato pa 30 dnevna vipassana v Indiji ali meditacija z jogo na Tajskem ali odkrivanje sebe na Baliju ali…

Kdo ve, cel svet je zunaj.

Za konec…
Dragi moj, HVALA ker mi prepuščaš vso svobodo in me vedno podpiraš. Hvala, ker razumeš, da določene poti lahko le sama prehodim, da se lahko le takrat zanesem sama nase in tako rastem. In ko jaz rastem, rasteva midva. Imeti tako osebo ob sebi je resnično neprecenljivo. Hvala, ker si del mojega življenja, hvala ker si moj največji učitelj in podpora, hvala ker si. Ob tebi se počutim popolnoma sprejeta in jaz jaz. Spoštujem te, hvaležna sem ti, ljubim te.

Draga H., hvala za družbo in poslan link za vipassano. Tvoja prisotnost mi je v prvih dneh dajala občutek varnosti in ni osebe s katero bi raje delila to izkušnjo. Tvoj pogum in tvoja pristnost sta moja inspiracija.